Zasedal Deželni svet SKGZ

Zasedal Deželni svet SKGZ

 

»Vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je zelo zaskrbljeno zaradi letošnje novosti, ki predvideva izplačevanje sredstev zaščitnega zakona v trimesečnih obrokih. Na to nevarnost je SKGZ javno opozorila že pred več kot mesecem dni. Zaskrbljenost je bila povsem na mestu in napovedi so se v celoti uresničile, kot jasno izhaja iz ministrskega dekreta odplačila prvih dveh obrokov, kjer je prvič omenjena norma iz leta 1996, zaradi katere letos Rim ne bo nakazal Deželi FJK celotne vsote, kot je to veljalo v vseh preteklih letih. Ta novost predstavlja dodatno težavo za likvidnost ustanov prejemnic sredstev, ki bodo itak že prizadete zaradi 10% znižanja dotacij na podlagi porazdelitve deželne vlade, ki je SKGZ-ju nerazumljiva. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je takoj posegla na pristojnem odborništvu Dežele FJK in predlagala, naj se prva dva obroka v višini petih miljonov nemudoma nameni slovenskim ustanovam, čeprav bodo le-ta v najboljšem primeru razpoložljiva komaj ob začetku poletja, kar bi jim morda omogočilo, da se izognejo bančnim posojilom in torej dodatnim stroškom.«

O novih zapletih na relaciji Rim – Dežela je bilo slišati na torkovem Deželnem svetu Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je potekal na zoomu. Nad petdesetčlansko zasedbo je uvodoma nagovorila predsednica organa krovne organizacije Alenka Florenin, ki je besedo prepustila deželni predsednici Kseniji Dobrila za svoje poročilo. V izčrpnem nagovoru je podala sliko stanja. »Odnosi s Svetom slovenskih organizacij zahtevajo veliko pozornosti: dualistična struktura civilne družbe Slovencev v Italiji leta 2021 ni aktualna in bi bilo nujno si zamisliti novo demokratično nadgradnjo v obliki skupnega vodstva, ki bi omogočal boljšo kadrovsko zasedbo in bolj učinkovit način delovanja,« je poudarila Dobrila. O odnosih z Republiko Slovenijo je dodala, da so sogovorniki  zanesljivi in dosledni.

Torkovo zasedanje je potekalo na polovici predsedniškega mandata, tako da je že čas za prve obračune. Poročilu Ksenije Dobrila je sledilo široko poročilo o dosedanjem opravljenem delu. To temelnji na enajstih točkah strateškega načrta SKGZ. Med poročilom je bila posebne pozornosti deležna videmska pokrajina, saj si je pokrajinski odbor postavil ambiciozen cilj priti s postopnimi koraki do usklajene strategije za gosopdarsko rast predvsem Benečije v sodelovanju z ustanovami iz Posočja.

Drugi del seje Deželnega sveta je bil posvečen 19. členu zaščitnega zakona, in sicer vračanju nepremičnin. Poleg Narodnega doma, za katerega teče postopek vrnitve, gre tu omeniti dve uspešni zgodbi: Trgovski dom v Gorici ter Narodni dom pri Sv. Ivanu. Prizadevanja SKGZ-ja za vrnitev obeh stavb so očitna in uspešna.

Poglavje nepremičnin se je nato razširilo tudi na Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu. O načrtih za postavitev novega športnega objekta je spregovoril predsednik SŽ Bor Gorazd Pučnik, ki je udeležencem pokazal načrte za nov objekt in predstavil natančno časovnico za izgraditev športnega centra: predaja namenu naj bi potekala čez dve do tri leta.

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak