Zaščita delovnih mest ostaja poglavitna skrb

Na skupščini, ki se je v ponedeljek odvijala v openskem Prosvetnem domu, se je zbralo okrog štirideset uslužbenk in uslužbencev slovenskih ustanov. Prišli so, da bi prisluhnili senatorki Tamari Blažina, a tudi deželnima svetnikoma Igorju Gabrovcu in Igorju Kocijančiču ter tajniku SKGZ Marinu Marsiču. Ljudi skrbi usoda njihovih delovnih mest, ki bi jih lahko »odpihalo« napovedano krčenje prispevkov za slovensko skupnost v Italiji. V odgovor so dobili zagotovilo, da je tudi med politiki ohranitev delovnih mest primarnega pomena. Senatorka Blažina je spomnila, da je napovedano krčenje manjšinskih sredstev v finančnem zakonu za leto 2009 posledica zakona 133, ki ga pripravil minister Tremonti. Poslanska zbornica je osnutek že odobrila, vsi amandmaji, tudi tisti, ki jih je manjšini v prid zagovarjal poslanec Ettore Rosato, so bili zavrnjeni. V teh dneh obravnava zakon 5. senatna komisija, Blažina pa je vložila amandmaje, na podlagi katerih krčenje ne bi prizadelo Slovencev v Italiji, Italijanov v Istri in zakona 482, ki ščiti manjšine, prisotne na Apeninskem polotoku. Utvar pa si ne gre delati: večina jih bo bržkone složno zavrnila. Senatorka pa je prepričana, da je potrebno pritisniti tako na državno kot na deželno vlado, pri čemer bi bil poseg Slovenije nedvomno učinkovit (tudi zato, ker je minister Frattini večkrat javno izjavil, da Berlusconijeva vlada ne bo spremenila odnosa do manjšin). Nekaj optimizma je zbranim vlil Kocijančič, ko je pojasnil, da je v osnutku deželnega finančnega zakona 2009 ostala dotacija za slovensko manjšino nespremenjena (4.876.000 €). To je denar, ki ga deželi nakaže država: vprašanje je torej, če bo ob državnem krčenju, nastalo razliko krila deželna uprava. Slovenska svetnika bosta zagovarjala to stališče, Gabrovec pa je prepričan, da bi lahko dežela prispevke tudi povišala. Svetnik Slovenske skupnosti je podal tudi barvito prispodobo o politiki – prostitutki: čeprav mu je med ponazoritvijo nekoliko spodrsnilo, je bilo njegovo razmišljanje jasno. Krovni organizaciji naj s predstavniki italijanske manjšine stopita do državnega podtajnika Roberta Menie: če jim slednji odreče podporo, naj si za to vzame vso politično in moralno odgovornost. Marsič je delegacijo uslužbencev povabil na današnje srečanje, ki sta ga SKGZ in SSO sklicala z vodstvi svojih članic, ter izrazil željo po skupnem angažiranju in nastopanju. Ob zaskrbljenosti pa je bilo na skupščini slišati, da je sedanja kriza lahko priložnost za razmislek o manjšinski organiziranosti. O slednji je bil sicer že pred leti govor na programski konferenci: senatorka Blažina sprašuje, kje so danes tisti zaključki … (pd) (PRIMORSKI DNEVNIK, 03.12.2008)

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak