Slovenci v Trstu: od prisotnosti do uspešnosti

Znanje, garanje, prepričanje in poštenost, pa tudi kak trik prav gotovo ne škodi. Taka je torej »magična formula« za uspeh, tako kot so jo na včerajšnjem srečanju v Narodnem domu številni publiki posredovali trije uspešni gostje, politik Miloš Budin, podjetnik Vinko Sandalj in kulturnik Miran Košuta. »Slovenci smo nagnjeni k temu, da izpostavljamo predvsem kritične trenutke, pri tem pa povsem zanemarjamo svojo uspešnost,« je uvodoma dejal Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je s Slovenskim klubom priredila debato, ki je nosila naslov Slovenci v Trstu: od prisotnosti do uspešnosti in jo je vodila novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar. Led je voditeljica srečanja razbila z osebnim vprašanjem, točneje z osebnim spominom na prvi uspeh. Miloš Budin, ki je bil v zadnjih 35 letih eden glavnih politikov naše skupnosti, ni izpostavil nobenega posebnega trenutka, pač pa je vsak korak v svoji politični karieri spremljal kot velik uspeh. Manjšina, Trst in pravzaprav Italija so bila za podjetnika, veletrgovca s kavo Vinka Sandalja preozko obzorje, tako da je uspeh dosegel, ko se je vključil v širša mednarodna tržišča in delal to, kar mu je všeč. »Če se uspešnost meri po tem, koliko imaš pod palcem, in torej zrak, sem jaz zgleden primer neuspešnega Slovenca,« je izjavil profesor slovenske književnosti na rimski Sapienzi in na tržaški Filozofski in leposlovni fakulteti Miran Košuta, ki se sicer brez samoobjokavanja na prehojeno pot ponosno ozira. O receptih za uspeh je profesor Košuta izluščil obče uporabno moralo, in sicer: »Študiraj to, kar ti je pri srcu, bodi to, kar si, delaj, kar te veseli in vlagaj svoje energije v študij in izpopolnjevanje. Skratka po Einsteinu: znanje + garanje na kvadrat.« Budin pa je bistvenemu znanju in garanju dodal še poklicne trike, ki prav gotovo koristijo v kompetitivni tekmi za vodilna mesta, in pa seveda prepričanje, da lahko uspemo, Sandalja pa je vseskozi vodila sla po odličnosti in poštenost, ki je v poslu in odnosih na tržišču izredno pomembna. »Kaj pa slovenska pripadnost, je bila breme ali prednost,« je zanimalo Dolharjevo. Prvi se je oglasil Sandalj, ki ne daje pripadnosti pozitivnega ali negativnega predznaka, »saj uspeh ni odvisen od tega, če si Slovenec, Italijan ali Turek. Prav gotovo je ena izmed osnovnih prednosti Slovencev v Trstu (z razliko od italijanskih someščanov) poznanje dveh oziroma več jezikov.« Po Budinovem mnenju je pripadnost včasih omejevalna, saj se uveljaviš, če si sposoben, ne glede na to če si Slovenec. Pripadnosti, jezika in poznavanja širšega prostora vzhodne in srednje Evrope pa bivši senator ni izpostavljal, da bi kril druge pomanjkljivosti. »Naše poklicne usode dokazujejo, da smo Slovenci v Trstu dobro sprejeti in da ni več rasističnih diskriminacij in pregrad iz preteklosti,« je poudaril Košuta in osvetlil integriranost posameznikov v italijanski prostor in delo, ki pa ne sme pomeniti asimilacije, pač pa mora biti neko odpiranje še neznanih oken sosedu-okolju. Stvari so se v Trstu s časom spremenile, k čemur smo prispevali vsi, je ocenil Budin in svetoval večjo pozornost do sosedovega zornega kota, do tega, kako drugi sprejema naša dejanja. Da je to osnova vseh medosebnih odnosov je potrdil tudi Sandalj, ki sicer obžaluje še vedno prisotne pregrade v glavah ljudi. Mi se odpiramo italijanski skupnosti, slednja pa je še vedno zaprta in pozorna do naše drugačnosti zgolj na papirju, je ocenil Košuta. Trst je sposoben sprejemati slovenske posameznike, šampione in pisatelje, se pravi zanj uporabne ljudi, ne pa skupinskih pravic, enakopravnega soobstoja slovenstva in italijanstva ali institucionalnega uvajanja slovenščine v italijanskih šolah. Srečanje je bilo sicer namenjeno predvsem mladim, katerim naj bi gostje posredovali skrivnost, kako se prebiti od gole prisotnosti do dejavne uspešnosti. V dvorani pa je bila ta generacija žal tudi tokrat bolj skromno zastopana. (sas) (PRIMORSKI DNEVNIK, 13.12.2008)

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak