SKGZ in SSO sta se sestala s predstavniki včlanjenih organizacij

SKGZ in SSO sta se sestala s predstavniki včlanjenih organizacij

Deset let je minilo od srečanja Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij z manjšinskimi organizacijami in ustanovami. V teh letih se je marsikaj zgodilo in spremenilo. Dolgo desetletno obdobje sta v petek »presekala« predsednika Rudi Pavšič in Walter Bandelj, ki sta v dom Iga Grudna povabila predsednike oziroma predstavnike organizacij (na 26 povabljenih se jih je zglasilo 21). Bandelj in Pavšič sta predvsem poslušala predloge, kritike in pritožbe udeležencev. Vsi, vključno s predsednikoma SKGZ in SSO, so soglašali, da bi morala deželna posvetovalna komisija za Slovence učinkoviteje uveljavljati stališča manjšine. Nekaj kritik je bilo slišati tudi na račun deželnega odbornika Giannija Torrentija. Večina je sicer priznala, da odbornik »potegne poteze« šele potem, ko se manjšina o njih ne more ali ne zna zediniti.

V Nabrežini ni nihče postavil pod vprašaj vse tesnejšega sodelovanja med SKGZ in SSO, ki je dobrodošlo. Edini, ki je izrazil velike pomisleke nad tako zastavljenim sodelovanjem, je bil Peter Černic (zadruga Goriška Mohorjeva). Prepričan je, da sta si krovni zvezi zelo različni in da zaradi tega trenutno ni možna skupna strateška vizija. Pač so na srečanju še kar ostro in polemično prišla na dan »prečna« razhajanja med Trstom in Gorico.

Da so »zemljepisna« razmerja znotraj SSO in SKGZ precej nerazčiščena (ali prikrita), je dala vedeti Franka Žgavec (Kulturni center Lojze Bratuž). Bandlju in Pavšiču je očitala, da enake pozornosti, ki sta jo posvetila novemu Tržaškemu knjižnemu središču, ne namenjata goriški Katoliški knjigarni. Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin je apel goriških ustanov glede prispevkov, ki smo ga v petek objavili v Primorskem dnevniku, označil ne le kot nepotrebno soliranje, temveč tudi za politično delegitimacijo SKGZ in SSO. »Nastopiti moramo skupaj, ker smo vsi v isti kaši,« je dejal Peterlin.

Predsedniku ZSŠDI je milo za drago odgovorila ravnateljica goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič Kristina Knez. V Gorici ni šlo za nobeno soliranje, kot trdi Peterlin, temveč za opozarjanje na težave. »Nas ni nihče vprašal, če je Stadion 1. maj prioriteta. Očitno nekateri so vedno prioriteta v manjšini, drugi pa nikoli,« je podčrtala Knezova.

Acetu Mermolji (ZTT) se ne zdi koristna zamisel združevanja naših založb. Na Tržaškem deluje okrog 15 italijanskih založb, mnoge dobivajo javne prispevke in nikomur ni prišlo na misel, da bi jim vsiljeval združitev. Enako stališče je iznesel Marij Maver (Mladika), po katerem bi vsiljena združitev založb prizadela skrb za slovenski jezik in pluralizem znotraj manjšine. Glede narodnih domov Mermolja ne bi hotel, da bi se Slovenci znašli v položaju Silvia Berlusconija, ki s svojimi dvajsetimi vilami, ne ve v kateri bi prebival. »Stene ne govorijo, pač pa govorijo ljudje in knjige,« je prepričan zastopnik ZTT. Breda Pahor (SSG) je opozorila na vprašanje lastnine, zlasti pa nujne obnove tržaškega Kulturnega doma.

Mara Černic (glasbeni center Emil Komel) ocenjuje, da je združevanje glasbenih šol le stvar časa, v kar je prepričana tudi Milena Padovan (Glasbena matica). Černiceva je prepričana, da bo združitev zamejskih glasbenih šol taka ali drugače odprla pot drugim spremembam v manjšini. Prihodnost glasbenega šolstva pa ni le stvar Komela in GM, temveč vse manjšine, je dodala Padovanova.

Marino Marsič (SKGZ) je obžaloval, da se takšna srečanja začenjajo in končajo pri denarju. »Ko dobimo iz Rima in Ljubljane nekaj več denarja smo vsi veseli, ko ga dobimo manj smo vsi žalostni. Kje pa so naše prioritete,« se je vprašal Marsič.

Igor Kocijančič (ZSŠDI in SKGZ) je ocenil, da na takšnih forumih prevečkrat govorimo o manjšini, takšni kot si jo želimo in ki je ni, ne pa o skupnosti, takšni kot v resnici je. Glede prispevkov ni dovolj, da probleme rešujemo na politični ravni, moramo namreč prepričati tudi funkcionarje, ki se po Kocijančičem mnenju vse bolj bojijo nadzornikov in računskih sodnikov. Zoran Sosič (Sklad Mitja Čuk) je obžaloval, da njegova ustanova še ni na seznamu primarnih organizacij, za kar plačuje visoko finančno ceno. Pierina Furlan (KRUT) ocenjuje, da so v manjšini zapostavljene ustanove, ki se ukvarjajo s socialnimi vprašanji in s starejšo populacijo.

Pavšič je priznal, da je posvetovalna komisija zanemarjala odnose s slovenskimi organizacijami in da smo »včasih do naših sogovornikov premalo odločni.« Torrenti je večkrat skoraj primoran odloča, ker smo mi šibki ali razdeljeni, je priznal predsednik SKGZ. Bandelj je glede finančnih težav Novega glasa mislil, da se bo stanje popravilo, v resnici pa se ni. »Novi glas je predvsem stvar SSO, tudi manjšina pa mora pomagati časopisu,« je prepričan predsednik SSO.

Sandor Tence

(Primorski dnevnik, 13. marca 2016)

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak