Racionalizacija občin med nujo in provokacijo

PRIMORSKI DNEVNIK, 7. februarja 2010 Ali je v času, ko prihaja do drastičnega klestenja državnih in deželnih prispevkov krajevnim upravam, res pretirano razmišljati o spajanju med sosednjimi občinami, kot sta Doberdob in Sovodnje? Različne poglede na vprašanje racionalizacije in na druge izzive, s katerimi se srečujejo občinske uprave, so v petek podali župani treh slovenskih občin na Goriškem Paolo Vizintin, Alenka Florenin in Franka Padovan, ki so bili gostje prve letošnje klepetalnice v priredbi Goriškega loka. V pogovoru z Liviom Semoličem so se prvi občani Doberdoba, Sovodenj in Števerjana dotaknili mnogih tem in potegnili črto pod prvimi sedmimi meseci županovanja, ki je za Padovanovo in Floreninovo nova izkušnja, medtem ko se Vizintin sooča že z drugim mandatom. Semolič je žogo najprej podal »veteranu« slovenske županske trojice, ki je ocenil, da je delo upravitelja po drugi izvolitvi morda nekoliko bolj enostavno, ker so mnogi postopki že v teku, nove problematike pa se porajajo iz dneva v dan. »Prav gotovo sem se v petletni izkušnji nečesa naučil. Ugotovil sem na primer, da je italijanski sistem javnih uprav slabo strukturiran, preveč je dvojnikov in trojnikov. Pomislimo le, da je v deželi FJK preko 200 občin, medtem ko bi jih bilo dovolj 50 ali 60. Racionalizacija bo naravna posledica nižanja prispevkov in vedno večje obremenitve z zakonodajo, zaradi katerih izgubljajo manjše občine samostojnost in niso več kos svojim nalogam. V Italiji vlada logika "vrtičkov", ki pa onemogoča usklajeno načrtovanje razvoja homogenih teritorijev, kot je Kras. V prihodnosti bi morda ne bilo napačno, da bi Doberdob in Sovodnje začela razmišljati o združitvi,« je začel Vizintin, drugačnega mnenja pa je bila Floreninova: »Bistveno je, da občani občutijo prisotnost uprave na teritoriju. Spojitve v eno samo občino si zato trenutno ne morem predstavljati, soglašam pa s potrebo, da se "vrtičkarstvu" izogibamo.« Sovodenjska županja meni, da je ključ v kolegialnosti med manjšimi občinami, ki se soočajo s podobnimi vprašanji in imajo lahko v primeru, da enotno nastopajo, večjo težo. »Pomembno je tudi, da se pri snovanju projektov ne omejujemo le na naš teritorij, pač pa prej preverimo, ali že obstaja širši načrt, ki bi lahko rešitev vključeval. Primer je projekt Kras 2014+, ki predvideva posege tudi na našem območju,« pravi Floreninova. Ena izmed pomembnejših nalog, ki jih imajo slovenski župani, je uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti in udejanjanje zaščitnega zakona nasploh. »Za dvojezičnost se veliko trudimo, se pa žal zgodi, da nam kaj uide. Po drugi strani opažamo, da se mnogi občani ne poslužujejo manjšinskih pravic, saj pogosto dobivamo dopise v italijanščini,« je povedala Floreninova, tudi Vizintin pa je potrdil, da premalo slovenskih občanov izkorišča možnosti, ki jih ponuja zaščita. Padovanova je na vprašanje o števerjanskih vinogradnikih, ki ne uporabljajo slovenščine na etiketah steklenic in tablah, odgovorila, da namerava vinarje sklicati. »Skušali jih bomo prepričati, naj uporabljajo dvojezične napise. Dejstvo, da je trenutno stanje drugačno, ni najboljša reklama za naše območje,« je ocenila števerjanska županja. V nadaljevanju je bil govor o priložnostih, ki jih tudi manjšim občinam ponujajo evropski skladi. »Evropski projekti so dobrodošli, problem pa je v tem, da je treba vanje tudi vlagati denar iz občinske blagajne. Če bi danes pogosto črpali sredstva iz proračuna za tovrstne pobude, bi morali višati davke ali odvzemati denar šoli in društvom, da bi se račun izšel. Sklenili smo, da ne bomo dodatno segali v žepe občanov,« je povedala Padovanova, podobnega mnenja pa sta bila tudi Vizintin in Floreninova, ki sta izpostavila, da majhne občine tudi nimajo dovolj osebja, da bi lahko načrtovale številne evropske projekte in odigravale vlogo glavnih partnerjev. Floreninova je v tem okviru pripomnila, da so vsekakor občine na priložnosti, ki jih ponujajo razpisi, vedno pozorne. »Porodila se nam je na primer ideja, da bi za obnovo Butkovičeve domačije izkoristili razpise za t.i. "razpršene hotele". O tem se bomo z zainteresiranimi občani pogovarjali 23. februarja, ko bo v prostorih sovodenjske banke potekalo javno srečanje,« je opozorila. Pogovor med župani, ki se nimajo za »politike«, pač pa za »upravitelje«, je nanesel na odnose med večino in opozicijo v občinskih svetih treh občin. Izkazalo se je, da pripada primat najdaljših sej in najbolj živahne dialektike doberdobskemu občinskemu svetu, ton razprave pa je v vseh treh občinah »spoštljiv«. Kako pa danes župani gledajo na predlog SSk, ki je v predvolilnem času ponudila strankam levosredinskega zavezništva skupno nastopanje v narodno mešanih občinah? »Lani bi do tega težko prišlo, saj je opozicija v času prvega mandata ocenjevala naše delo kot "katastrofalno", kar pomeni, da so bili pogledi preveč različni,« je povedal Vizintin, Padovanova pa je poudarila, da je bila skupnemu upravljanju naklonjena. Floreninova je pojasnila, da je med tistimi, ki menijo, da je sodelovanje nujno. »O takih korakih pa ni mogoče odločati za mizo. Do zbliževanja mora priti po naravni poti. Afera glede avtoceste je primer ravnanja, ki ne služi manjšanju napetosti,« je zaključila. (Ale)

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak