Obračun minulega leta

Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža zadovoljstvo ob izglasovanju deželnega finančnega zakona in ob ugotavljanju dejstva, da je levosredinska politična večina izkazala posebno pozornost do potreb slovenske narodne skupnosti. SKGZ pohvalno ocenjuje prizadevanja petih slovenskih deželnih svetovalcev – Tamare Blažina, Brune Zorzini, Igorja Cancianija, Igorja Dolenca in Mirka Špacapana -, ki so pokazali, da zmorejo ekipno delo. S tem v zvezi je še posebej pomembno, da bo deželni finančni zakon omogočil postavitev pretvornika, ki bo zagotovil vidljivost slovenskih programov RAI v Benečiji. S finančnim zakonom je bilo obenem dokončno urejeno tudi vprašanje prevoza otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Romjanu. S pomočjo deželnih sredstev bo mogoče sanirati finančni položaj Slovenskega stalnega gledališča. Pomembno je tudi, da bo naše gledališče še koristilo sredstva iz Sklada za Trst. Takšen finančni pristop odpira možnost dolgoročnemu planiranju posodobitev tudi na vsebinskem in kadrovskem področju, zato da bo SSG lahko odigralo vlogo, ki mu jo narekujejo novi časi. Slovensko stalno gledališče bo potrebno polnopravno in aktivno vključiti tudi v sistem gledališke stvarnosti v Sloveniji. V Rimu bo potrebno preveriti možnost, da se pri obravnavanju finančnih kriterijev za dodeljevanje prispevkov SSG-ju prizna, ob statusu stalnega gledališča, tudi vlogo in pomen, ki ga gledališče odigrava kot manjšinski in obmejni teater v prostoru, ki je pravo križišče evropskih kultur.

SKGZ nadalje ugotavlja, da so bili pri pisanju predloga novega deželnega statuta v dobri meri sprejeti osnovni predlogi, ki so jih skupaj predložili slovenski predstavniki v konvenciji. Kar zadeva uresničevanje zaščitnega zakona pa bo nujno potrebno, da v teku prihodnjega leta pride do evidentiranja konkretnih operativnih smernic za ureditev vprašanja Trgovskega doma v Gorici ter obeh Narodnih domov v Trstu. Za nadaljnje utrjevanje institucionalnega sodelovanja naše narodne skupnosti z Deželo se kaže potreba po specifičnem deželnem zakonu, ki naj uokviri obstoječe odnose in slednje tudi dopolni še zlasti s priznanjem predstavniške vloge obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO. O tem je že tekla beseda tudi s političnimi predstavniki. SKGZ podpira predlog Slovencev na Videmskem, da bi se sredstva iz člena 21 zaščitnega zakona uporabljala bolj smotrno oz. v duhu samega zakona. S tem v zvezi je SKGZ že predlagala, da bi glede porazdelitve teh sredstev zadolžili obstoječo deželno posvetovalno komisijo. Slednja je doslej delovala zelo učinkovito, za kar gre priznanje v prvi vrsti pristojnemu deželnemu odborniku Robertu Antonazu ter samemu koordinatorju komisije Mariju Lavrenčiču. Prav tako si zasluži pozitivno oceno delo, ki je bilo opravljeno s strani »manjšinskega omizja« v okviru Komisije za razvojna vprašanja med Slovenijo in FJK. Rezultati so že otipljivi. Omenjeno omizje je že utrdilo in pospešilo sodelovanje in dogovarjanje med slovensko in italijansko manjšinsko skupnostjo. Sad takega pristopa bo viden že v naslednjih mesecih, ko se bo odvijala mednarodna konferenca o vlogi obeh manjšin v kontekstu gospodarskega sodelovanja med Italijo oz. FJK in Slovenijo. Glede zastojev pri izvajanju zaščitnega zakona bi bilo primerno (SKGZ je to že izpostavila predsednikoma deželne skupščine Tesiniju in deželne vlade Illyju), da bi se tudi deželna uprava v odnosu do osrednje rimske vlade odločno in aktivno vključila v prizadevanja za udejanjanje zaščitnih norm, začenši z vprašanjem delovanja paritetnega odbora.

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak