Naša prihodnost v naših rokah: Možnosti, ki jih omogoča 21. člen zakona št. 38/2001

Naša prihodnost v naših rokah: Možnosti, ki jih omogoča 21. člen zakona št. 38/2001

Kako čim bolj učinkovito uporabiti sredstva, ki so na podlagi 21. člena zaščitnega zakona za Slovence namenjena razvoju ozemlja videmske pokrajine, kjer živi slovenska skupnost? O tem so tudi na podlagi bolj ali manj pozitivnih primerov iz preteklosti razpravljali udeleženci tretjega srečanja iz niza z naslovom "Naša prihodnost v naših rokah. Ideje, instrumenti in dobre prakse za skladen razvoj teritorija", ki ga v Špetru prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza.
Na večeru, ki ga je povezoval deželni tajnik SKGZ Livio Semolič, je prevladala skupna ocena, da so zlasti od leta 2010 s temi sredstvi (približno 500 tisoč evrov na leto) dosegli nekaj dobrih rezultatov in pomagali malim in srednjim podjetjem (predvsem na kmetijskem in turističnem področju), podprli pa so tudi delovanje krajevnih slovenskih kulturnih društev in organizacij. Ni manjkalo pa žal primerov, ko so občinske uprave ta denar izkoriščale za javna dela ali za druge ukrepe, ki niso bili v skladu z duhom zaščitnega zakona. Med pomanjkljivostmi, ki so prišle na dan pri dosedanjem upravljanju s temi sredstvi, je bila omenjena tudi prevelika razpršenost, zaradi katere je bil končni učinek manjši.
Prav zato je deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti poudaril, da bi si lahko glede na že ugotovljene napake iz preteklosti zastavili višje cilje in razmišljali o bolj ambicioznih projektih, še zlasti zdaj, ko je zaradi zamud pri izplačevanju prispevka na voljo višji znesek. Krajevna skupnost mora določiti svoje prioritete in vanje investirati, novi projekti pa morajo biti taki, da lahko potem uspešno rasejo naprej in postanejo neke vrste motor vsestranskega razvoja teritorija. Kar zadeva nove medobčinske zveze (it. kratica UTI), ki bodo po novem namesto gorskih skupnosti upravljale s temi sredstvi, je odbornik prepričan, da večjih težav ne bo, glede izvajanja same zaščite pa je dodal, da je cilj deželne uprave tudi to, da se ta v določeni meri razširi še na tiste kraje, ki niso del zaščitenega območja, a tam živijo Slovenci. S tega vidika bo gotovo odločilno delovanje osrednjega deželnega urada za slovenski jezik.
Kot zgleden primer uporabe sredstev iz 21. člena zaščitnega zakona je bil naveden razpis, ki ga je na podlagi realnih potreb teritorija in v sodelovanju s čedajsko Kmečko zvezo pripravila Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda, kot je poudaril njen funkcionar Michele Coren. Nanj se je prijavilo kar 88 kmetovalcev oziroma podjetij, sofinanciranih pa je bilo že 81 naložb. Poleg tega je bil to tudi prvi razpis, pri katerem so bili prav vsi obrazci dvojezični. Izpostavljen je bil tudi dogovor vseh upraviteljev s tega območja, da se ta sredstva izkoristi tudi za obnovo dvojezične šole v Špetru, čeprav je bilo poudarjeno, da bi morali pravzaprav potreben denar zagotoviti iz drugih virov in da to ne sme postati stalna praksa.
O tem, kako so doslej sredstva iz 21. člena zaščitnega zakona uporabili v Kanalski dolini in Reziji, pa je publika lahko izvedela iz pisnega poročila funkcionarja tamkajšnje gorske skupnosti Alessandra Omana. Omenjene so bile tudi številne kulturne povezave s Slovenijo, izdajanje publikacij, tečaji slovenščine, razstave in projekti na turističnem in socialnem področju.
Kar zadeva prihodnost, pa je bila med razpravo izpostavljena predvsem potreba, da se v prihodnje sredstva usmeri v gospodarski razvoj, ki lahko edini omogoči mladim, da bodo živeli in delali na tem območju ter da se tako zaustavi vedno bolj zaskrbljujoč demografski padec. (nm)
(Primorski dnevnik, 28. aprila 2016)

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak