Napovedano krčenje prispevkov ogroža samo preživetje manjšine

Napovedano krčenje državnih prispevkov bi Slovencem v Italiji zamajalo tla pod nogami. Proti ukrepu je potreben složen in odločen nastop v navezi z italijansko manjšino v Istri ter z iskanjem široke podpore na deželni in državni ravni, tudi v vrstah vladne večine, posebno dragocen zaveznik pa je Slovenija. To izhaja s tiskovne konference, ki sta jo včeraj v Narodnem domu v Trstu priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO). Spregovorili so senatorka DS Tamara Blažina ter predsednika SGKZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, posegel je še deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Osnutek finančnega zakona, ki je v poslanski zbornici, je zgovoren. V primerjavi s programom Prodijeve vlade, ki je za triletje 2008-2010 določal prispevke za manjšino med 5.250.000 in 5.347.000 evri, je krčenje drastično. Osnutek desnosredinske vlade predvideva prispevke v višini 4.250.000 evrov za leto 2009, 4.050.000 evrov za leto 2010 in 3.120.000 evrov za leto 2011 – dva milijona manj v treh letih. SKGZ in SSO pristavljata, da je prispevek, ki je ostal v zadnjih 15 letih v bistvu nespremenjen, zaradi inflacije okrnjen za 50%. Tamara Blažina je razložila, da je zakon posledica odloka št. 112 finančnega ministra Giulia Tremontija, ki predvideva splošno rezanje javnih izdatkov. Osnutek zakona je v poslanski zbornici, kjer bo najprej predmet pristojnih komisij, nujni ukrepi v zvezi z mednarodno finančno krizo pa so postopek nekoliko upočasnili. Že poleti je bilo razvidno, da načrtuje vlada korenita krčenja za založništvo, gledališča, šolstvo (»uvedba enotnega učitelja naj bi hudo prizadela slovenski šolski sistem v Benečiji«), trend pa se zdaj nadaljuje. »Tremonti se je tako tudi obvezal pred volivci,« je dejala senatorka in dodala, da bi tovrsten ukrep pomenil za našo skupnost črtanje marsikatere ustanove in delovnih mest, zlasti na račun mladih kadrov. Po njenem je nujno iskati zaveznike v vladnih strankah in med parlamentarci iz Furlanije-Julijske krajine (tudi v luči sestavljanja popravkov), pomemben pa bo nastop Slovenije. Drago Štoka je ugotavljal, da se sedanja vlada ne ozira na probleme manjšin in ravna z vsemi enako. »Pri tem pa pozablja na mednarodne pogodbe,« je spomnil Štoka. Med možne skrajne poteze je vključil organiziran protest v Bruslju ter nastop pri evropskih forumih, istočasno pa je omenil povezovanje z Italijani v Istri, katerim grozi 30-odstotno krčenje prispevkov: »Predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul nam izraža globoko solidarnost, kar zelo cenimo.« Rudi Pavšič se je spraševal, kako naj bi gospodarsko šibki manjšini, ki bi se borili za golo preživetje, ustvarjali toliko opevani skupni prostor in nove možnosti za razvoj. »Ne bi hotel, da bi namerno oškodovali prav tiste, ki gradijo v to smer,« je dejal. Po njegovem bi krčenje zlomilo hrbtenico manjšine, obubožalo njen intelektualni potencial in povzročilo malodušje. »Ponavlja se to, kar se nam je v drugih oblikah dogajalo v časih fašizma in Gladia,« je pristavil. Za Pavšiča je glavni adut Slovenija, saj je italijanska opozicija šibka, svojo razpoložljivost pa je pred časom ponudil tudi predsednik Giorgio Napolitano. Pavšič in Štoka bosta v torek in sredo v Rimu, kjer se bosta sestala s podtajnikom na notranjem ministrstvu Francescom Nittom Palmo. Rada bi govorila tudi z zunanjim ministrom Francom Frattinijem, ki ju je pred nedavnim povabil na razgovor. Če ministra ne bo v Rimu, se bosta predsednika krovnih organizacij sestala z njegovim sodelavcem. Frattini se bo jutri v Bruslju srečal s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. SKGZ in SSO sta že pisali Ruplu, predsedniku republike Danilu Türku, premierju Janezu Janši in predstavnikom italijanske vlade. Najbolj oster do vladnih ukrepov je bil deželni tajnik SSk Damijan Terpin, ki je potezo vlade označil za »vojno napoved slovenski manjšini«. Vsekakor se je strinjal, da je treba iskati čim širšo podporo. Manjšina lahko računa na pomoč iz mešane skupine v italijanskem parlamentu, južnotirolski poslanec Siegfried Brugger (SVP) je Slovence že podprl. »Pripravljeni smo tudi na odločnejše poteze,« je dodal Terpin. Samo Pahor pa je v imenu društva Edinost v sporočilu za javnost opozoril na »predhodne katastrofe« manjšine. Med te uvršča sam zaščitni zakon iz leta 2001, pa tudi obnašanje krovnih organizacij, ki po njegovem nista podprli zahtev društva Edinost, da mora zaščitni zakon spoštovati italijansko ustavo v smislu razsodb ustavnega sodišča, ki je leta 1992 ugotovilo, da se varstvo polno izvaja, ko pripadnikom manjšine dopusti, da niso prisiljeni uporabljati v stikih z oblastmi jezik, ki je drugačen od njihovega materinega jezika. Za društvo Edinost je »katastrofa« tudi obnašanje Republike Slovenije, ki ni nikoli opozorila Italije na obveznosti iz Osimskega sporazuma, »vodstva« manjšine pa niso nikoli posegla, da bi omilila »katastrofalne posledice zaščitnega zakona«.

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak