Na seji IO SKGZ o strategiji za zaščito in slovenski jezik

Na seji IO SKGZ o strategiji za zaščito in slovenski jezik

 

Slovenska kulturno-gospodarska zveza si bo še vnaprej prizadevala za uveljavljanje zaščite ter za razvoj in promocijo slovenskega jezika. Na seji Izvršnega odbora sta o tem spregovorila načelnik pravno-posvetovalne delavnice Livio Semolič in odgovorna za jezikovno-izobraževalna vprašanja Matejka Grgič.
Ravno v času, ko se spominjamo 15-letnice sprejetja zaščitnega zakona, je potrebno še bolj poglobljeno in celovito obravnavati in si prizadevati za uresničitev zakonskih določil, ki jih je treba postaviti v današnji čas in prostor s pogledom v jutrišnji dan. Po določenih oprijemljivih dosežkih, kot npr. postavitev dvojezičnih smerokazov na avtocesttnem odseku Vileše-Gorica, bo pravna posvetovalnica dodatno podkrepila skrb za vidno dvojezičnost, ki ne zadeva le javne dejavnike, marveč tudi naš organiziran sistem, ki se večkrat mlačno odziva na te izzive. Predvsem v gospodarskih krogih ni čutiti tiste potrebne občutljivosti in angažiranosti pri uveljavljanju tega dragocenega sredstva promocije slovenskega jezika, kot izhaja tudi iz strokovnih analiz. Nadalje sodi med prioritetna prizadevanja tudi skrb za razvoj dvojezičnega (in trijezičnega) pouka na šolah videmskega območja ter dodatno prizadevanje za vračanje osrednjih domov, ki so obravnavani v zaščitnem zakonu, pri čemer so sicer že razvidni pomembni stvarni premiki.
Matejka Grgič je bila mnenja, da je treba jezik promovirati in skrbeti ne samo za njegovo institucionalno, marveč tudi za njegovo celovito prisotnost v vsakdanjem življenju. Truditi se je treba tudi za njegovo kakovost, saj drugače tvegamo, da se bo naš jezik getiziral in oddaljeval od vseslovenskih standardov. Tem vprašanjem je treba pristopiti z večjo strokovnostjo in manj z improvizacijo. Tudi na šolah mora postati skrb za jezik celovitejša in sistemska ter ne sme biti le izraz večje ali manjše prizadevnosti posameznih učiteljev in profesorjev.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v nadaljevanju seje izpostavil prizadevanja skupaj s SSO-jem, da bi v naslednjih mesecih obiskali sorodne manjšinske skupnosti v severni Italiji (Ladince, Južne Tirolce in Francoze). Vodstvo krovne organizacije je seznanil s pripravo mednarodnega posveta, ki ga bo Slomak priredil 14. aprila v Trstu in bo namenjen manjšinskim vprašanjem v okviru Sveta Evrope. Na njem bodo sodelovali zastopniki Italije, Avstrije in Slovenije v SE.
Na seji Izvršnega odbora SKGZ so podprli prizadevanja, da bi bili tako Primorski dnevnik in drugi manjšinski mediji kot slovenska RAI deležni zakonske in finančne podpore ter avtonomije, brez katerih bo njihova uspešnost relativna. Glede uredniške politike RAI pa so bile izrečene določene kritike, saj se v zadnjem obdobju vidneje promovira le del nazorskih pogledov in pobud, kar se kaže tako v radijskih kot televizijskih uredniških izbirah. Primerno bi bilo, da bi se znotraj naše skupnosti razvila celovita razprava o teh vprašanjih ter o sami vlogi slovenske državne radiotelevizije v novem času ob vse večjih komunikacijsko-informativnih izzivih, ki se pojavljajo tudi v našem prostoru.

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak