Matej Arčon sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji

Matej Arčon sprejel predstavnike slovenskih organizacij v Italiji

Tradicionalno delovno srečanje novogoriškega župana Mateja Arčona s predstavniki slovenskih organizacij z goriškega območja v Italiji ni prineslo ravno bogatega nabora pobud o skupnih projektih ali možnih oblikah sodelovanja čez mejo. S strani gostov je bilo slišati predvsem povzetke dela posameznih organizacij v preteklem letu in, glede na dano situacijo, načrte za prihodnjih dvanajst mesecev. Je pa zato nekaj konkretnejših predlogov imel župan.
»Z vaše strani so dobrodošle pobude za sodelovanje v čezmejnih programih, pripravljeni smo stopiti v partnerstvo z vami za krepitev čezmejnega sodelovanja,« je sogovornikom ponudil župan Arčon in bil pri tem tudi bolj konkreten. Predlagal je, da bi v okviru letošnjih poletnih občinskih prireditev, ki potekajo od junija do septembra, en večer na teden posvetili ustvarjalcem iz »zamejstva«. K sodelovanju je povabil vse, ki bi lahko obogatili program. Župan v bodoče vidi tudi možnost vključevanja pridelovalcev iz sosednjega prostora v ponudbo novogoriške mestne tržnice, ko bo le-ta uresničena. Ob predstavitvi delovanja Glasbene matice pa je ravnatelju Bogdanu Kralju, ki je izrazil željo po gostovanju glasbene pravljice, ki jo pripravljajo, tudi na novogoriških osnovnih šolah, ponudil možnost umestitve njihove produkcije v spored prireditev ob septembrskem občinskem prazniku.
Aktivnost novogoriške občine znotraj Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) je pohvalil Livio Semolič iz SKGZ in županu svetoval, naj bo z osebjem še bolj prisoten znotraj organov tega združenja, saj bodo le tako lahko oblikovane skupne pobude za čezmejni prostor.
Na velike spremembe glede upravljanja, samostojnosti in financiranja krajevnih uprav so župana opozorili kolegi iz Števerjana, Sovodenj in Doberdoba, Franca Padovan, Alenka Florenin in Fabio Vizintin. »V pester proces prestrukturiranja smo lani padli tudi mi,« je poudaril Saša Quinzi, predsednik Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel.
Da so kulturne in športne organizacije pomembni nosilci ohranjanja slovenskega jezika v skupnosti, je na podlagi nedavno opravljene sociološke raziskave poudaril Ivan Peterlin iz Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), ki je tudi izpostavil zelo dobro sodelovanje s sorodnimi organizacijami s slovenske strani meje in za letošnje leto napovedal skupni projekt v okviru programa Interreg, zgledno povezovanje z občino Brda pa je izpostavil Stanko Radikon iz Kmečke zveze za Goriško.
Filip Hlede iz Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP) je povedal, da pri zvezi pričakujejo konstruktivno leto in spomnil na 80. obletnico prijetja Lojzeta Bratuža, ki bo konec decembra, Marko Černic iz Sveta slovenskih organizacij (SSO) pa je med drugim spomnil na 40. obletnico ustanovitve sveta.
Franka Žgavec iz Kulturnega centra Lojze Bratuž se nadeja, da bi delovanje centra bolje spoznali tudi v osrednji Sloveniji, Igor Komel – predsednik Kulturnega doma – pa ugotavlja, da je krizno stanje na kulturnem področju še vedno prisotno in predlaga, da bi kulturne institucije na obeh straneh meje gostile več slovenskih, italijanskih in furlanskih umetnikov. Nataša Paulin iz Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD) si v letošnjem letu želi spodbuditi povezovanje z večjimi institucijami, Devan Jagodic iz Narodne in študijske knjižnice pa si obeta krepitev dejavnosti v luči selitve Feiglove knjižnice v Trgovski dom. Razvejano dejavnost Kinoateljeja je predstavila Mateja Zorn in okrcala občino Gorica, ki da nima posluha za kulturo. Srečanje je zaključila Matejka Grgič iz Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik), ki je med drugim predstavila uspešne dijaške izmenjave v Sloveniji, medtem ko se je Kristina Knez iz Dijaškega doma Gorica morala s srečanja zaradi obveznosti posloviti, preden je prišla vrsta nanjo.
(km)
(Primorski dnevnik, 15. januarja 2016)

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak