Manjšini denar na obroke

Manjšini denar na obroke

 

 

Pet milijonov evrov državnega proračuna je nakazanih, preostallih pet milijonov pa bo morala država še nakazati. Deset milijonov namreč Italija namenja letno financiranju slovenske manjšine po zaščitnem zakonu 38/2001.Vest o petih milijonih je včeraj sporočila senatorka Tatjana Rojc

Dežela FJK bo torej manjšini namenjeni denar prejela na obroke. Kakor koli ne v enem samem znesku, to pa na podlagi norme, ki je Rim doslej za Slovence ni upošteval, saj je zagotavljal takojšnje izplačilo celotne vsote. Letos naj bi bilo drugače. Pet milijonov znašata obroka za prvi trimesečji. Če bo ostalo pri tem, bo tretji obrok izplačan predvidoma julija, četrti jeseni.

Financiranje na obroke utegne slabo vplivati na delovanje slovenskih organizacij v Italiji, je sredi marca opozorila predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila. Včeraj je ponovno izrazila zaskrbljenost. »Ta denar je podlaga za življenje naših organizacij. Financiranje na obroke pa utegne povzročiti zastoje pri izplačevanju, zaradi česar bodo morale nekatere organizacije seči po posojilih«. Navedla je, da je bil lani denar v celoti nakazan v februarju, birokratski postopek na Deželi pa je bil dolgotrajen, tako da so organizacije prejele denar sredi poletja. Nekatere med njimi so si morale pomagati s posojili, saj ta sredstva uporabljajo za plačevanje osebja. Dobrila je še dodala, da, »kar mi je znano, deželni uradi ne sprožijo postopka za porazdelitev denarja, dokler ne dobijo celotnega zneska. Zato apeliram, da se čim prej nakaže tudi drugi 5-milijonski obrok, tako da bo posvetovalna komisija pri Deželi na majski seji lahko odločala o porazdelitvi sredstev«.

»Poznam problem in razumem stisko Na to sem opozorila sogovornico na finančnem ministrstvu, novo podsekretarko Alessandro Sartore, ki so ji bile potrebe naše manjšine sprva tuje Izrazila je pripravljenost, da se problem reši in denar čim prej nakaže. Zavedati pa se moramo sedanje kritične situacije in bremen, ki jih zaradi posledic zdravstvene krize mora prenašati finančno ministrstvo. Tudi sama sem zaskrbljena,« je odvrnila senatorka.

Premika pa se postopek vračanja Narodnega doma v Trstu, ki ga spremljata tudi predsednika Italije in Slovenije, pravi Rojčeva. Prizadevanja za čim prejšnji prenos lastnine Fundaciji Narodni dom ji je s pismom potrdila tudi notranja ministrica Luciana Lamorgese. Zapisala je, da je besedilo spremenjenega člena zaščitnega zakona, ki je pogoj za prenos, poslala v presojo na finančno ministrstvo. Senatorka se je medtem obrnila tudi na pravni urad ministrstva in ga z vsem seznanila. Med drugim je pridobila informacijo, da Univerza v Trstu ni pripravljena sprejeti vseh nepremičnin, ki so ji bile ponujene v zameno za Narodni dom. Notranje ministrstvo tačas pripravlja uradni akt. »Ko bo preverjanja konec, bo o spremembi člena odločal parlament,« napoveduje senatorka, ki pričakuje, da bo do prenosa prišlo kot pričakovano še julija letos, ob 101. obletnici požiga.

Še druga vprašanja žulijo manjšino in skrbijo senatorko. Med temi Rojčeva izpostavlja novo konvencijo med italijansko vlado in radiotelevizijsko hišo RAI o oddajah v manjšinskih jezikih. Sedanji konvenciji bo rok potekel 29 aprila. »V veljavi bo ostala še eno leto, ta čas pa bomo intenzivno delali na novi konvenciji, « je napovedala. Razjasnitev pa ni še videti na področju slovenskega šolstva »Na ministrstvu vlada kaos Še čakamo na soočanje z ministrom o problematikah, ki jih je izpostavil vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini«. Senatorka se je zavzela, da se posebna pozornost nameni osnovni šoli v Nabrežini: »Priča smo političnim pritiskom, da bi šolo izrinili iz jedra vasi. Tako jo bomo izgubili. Reagirati moramo odločneje. Tudi z javno pobudo«.

Ksenija Dobrila je opozorila še na problem tržaškega zavoda Jožef Stefan, ki je po desetih letih nerešen. Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj pa je med odprtimi vprašanji, ki jih je navedla senatorka, izpostavil konvencijo RAI in pravilno pisanje slovenskih imen in priimkov na dokumentih: »Ko država uvaja digitalizacijo, rada pozablja na našo manjšino«.

»Vse bližja je ratifikacija Evropske listine o manjšinskih jezikih, na katero v Italiji čakamo od leta 1992,« je poročanje o svojem delu v Rimu nadaljevala Rojčeva: »V senatu so bili predstavljeni štirje zakonski osnutki, komisija za ustavna vprašanja pa je poverila nalogo senatorju Gianclaudiu Bressi, da iz njih sestavi enotno besedilo«. Nič spodbudnega pa nismo slišali o novi volilni zakonodaji. »Negotovost je še zelo velika Med silami vladne koalicije razprave o tem ni. Uradno se nič ne premika. Zato izkoristimo ta čas, da v manjšini nadgradimo dosedanje pogovore in poiščemo skupen jezik o parlamentarnem zastopstvu. Bojim se, da, če bomo šli na prihodnje volitve s sedanjim zakonom, t i Rosatellum, bomo dočakali débâcle In bomo težko še kdaj izvolili slovenskega predstavnika v rimski parlament«.

S tem v zvezi je Bandelj dejal, da moramo z razpravo o zastopstvu zaobjeti ne le civilno družbo, temveč predvsem politične stranke. »Časa ni veliko. Tvegamo ostati praznik rok. Primerno bi se bilo nasloniti tudi na slovensko diplomacijo, ki je zelo aktivna. To priložnost moramo izkoristiti«. »Bistveno bo, da v manjšini dobimo skupen jezik,« je ponovila Tatjana Rojc: »Bolj kot 26 člen zaščitnega zakona, po katerem naj bi volilna zakonodaja olajšala izvolitev slovenskih kandidatov, bodo o tem odločale mednarodne pogodbe, ki nas ščitijo. Ščiti nas tudi italijanska ustava. Razmišljati moramo širše. Brez skupnega jezika v manjšini, na katerem bomo zgradili skupen predlog, pa bomo težko kaj dosegli« (Primorski dnevnik, 20.4.2021)

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak