Kanalska dolina: pouk slovenščine v šolski kurikulum!

Kanalska dolina: pouk slovenščine v šolski kurikulum!

Glede na dogajanje na posvetovalni komisiji okrog poučevanja slovenščine v Kanalski dolini je predsednica Ksenija Dobrila na seji vodstva SKGZ izpostavila dejstvo, da žal predlog SKGZ-ja ni prodrl. Ta je predvidel, da bi prešli iz  dolgoletnega  nesistemskega uvajanja slovenščine v obliki letnih tečajev, ki slonijo izključno na prizadevanju društev Mario Cernet, in Kanalthaler Kulturverein (za nemščino iz istih sredstev) v dogovoru z Medobčinsko zvezo, v redno vključitev pouka slovenskega jezika v šolski kurikulum. Predlog SKGZ temelji namreč na 12. členu zakona 38/2001, kjer jasno piše: »V obveznih šolskih ustanovah v občinah, navedenih v 1. odstavku, je pouk slovenskega jezika, krajevne zgodovine ter krajevnih kulturnih in jezikovnih tradicij vključen v obvezni kurikularni urnik, ki ga določajo same ustanove v okviru organizacijske  in didaktične avtonomije po določilih 8. in 9. odstavka 21. člena zakona štev. 59, z dne 15. marca 1997.« Po dvajsetih letih je napočil torej čas, da se sprožijo predvideni postopki za uveljavitev slovenščine kot kurikularnega predmeta  ob predvpisih za novo šolsko leto prihodnjega januarja, zato, da bi se ne izneverili samemu zaščitnem zakonu. Ob tem ne gre zanemariti zakona 482/99, ki predvideva namenska sredstva za učenje manjšinskih jezikov, ki jih je lani Ministrstvo za deželne zadeve povišalo za triletje 2020-22 in usmerilo ravno v podkrepitev jezikovnega pouka. Vsi napori naj gredo torej v smer institucionaliziranega pouka slovenskega jezika na Videmskem in ne stalnega krpanja lukenj, kar je bilo že nič koliko krat izpostavljeno  v zapisnikih posvetovalne komisije.

Ob zaključku seje vodstva SKGZ je predsednica izrazila obžalovanje, da je bilo na posvetovalni komisiji onemogočeno glasovanje, ki je za ta organ jasno predvideno v 7. odstavku 8. člena  deželnega zakona 26/2007. Pri tem je izpostavila vlogo posvetovalne komisije, ki ji zakon pripisuje široke pristojnosti, ki so navedene v 8. členu, in z več navajanji v posameznih členih. SKGZ je namreč prepričana, da imajo vsi člani, tudi tisti, ki niso odraz dveh krovnih organizacij, enako dostojanstvo in pristojnost pri odločanju. To se lahko izrazi le z demokratičnim glasovanjem, tudi oz. predvsem v primeru, ko ni popolnega soglasja. Deželna posvetovalna komisija je namreč organ, ki ima pravico in dolžnost  izražanja predlogov v obliki sklepov, kot se je izvajalo vsa leta delovanja tega organa, kar izhaja tudi iz vseh zapisnikov.

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak