IO SKGZ ocenil volitve v Sloveniji in položaj v manjšini

Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je sestal na svoji redni seji v ponedeljek, 22. septembra, na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu. Uvodno poročilo je podal predsednik Zveze Rudi Pavšič, sledila je razprava s številnimi posegi. Predsednik in člani so uvodoma analizirali rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, ki so se vršile dan prej. Ocenili so, da se je v Sloveniji uveljavil bipolarni sistem, čeprav nastopajo na volitvah številne stranke. Ob še ne uradnih izidih pa so sešteti glasovi pokazali, da se je slovensko volilno telo pomaknilo proti levosredinski opciji. Neglede na dokončni izid in na sestavo nove vlade pa bo SKGZ ohranila do slovenske države, vlade in strank institucionalni odnos z namenom, da se okrepijo vezi med Slovenijo in slovensko manjšino v Italiji. Isti odnos bo SKGZ zagovarjala v sklopu manjšinske koordinacije Slomak, ki ima na dnevnem redu prav razpravo o odnosih med Slovenijo in slovenskimi manjšinami v različnih državah. Glede tega zagovarja SKGZ tezo, da bi razširili skrb za manjšino na razna ministrstva in ne le na pristojni Urad. To bi okrepilo širše sodelovanje in boljšo razčlembo problemov. Ob tem pa ponuja SKGZ v razmislek predlog, da naj bi celovita problematika manjšin prešla ponovno v pristojnost zunanjega ministrstva. Glede aktualnih vprašanj, s katerimi se srečujejo Slovenci v Italiji, je Pavšič ugotovil, da so se v popočitniškem času problemi nakopičili z veliko naglico. SKGZ je v tem smislu zaskrbljena in se boji, da se ne bi ponovilo stanje iz časov prejšnje Berlusconijeve vlade, ko so v bistvu ostala manjšinska vprašanja zamrznjena za celih pet let. To bi danes imelo še hujše posledice, saj so manjšinske ustanove, organizacije, mediji in društva gmotno vedno šibkejša, kar se nujno odraža tudi kakovosti dela. Objektivni politični in gmotni položaj porivata celotno organizirano manjšino v zaskrbljujočo statičnost, ki bi se lahko v negativni varianti spremenila še v krčenje dejavnosti. V omenjenem smislu se resno zastavlja vprašanje, če bo predsednik Dežele FJK Tondo podpisal dekret glede določitve teritorija, kjer naj se izvaja zaščitni zakon v celoti. Nekatere občine še niso dale potrebnih odgovorov, žal je med temi tudi nekaj izrazito slovenskih. Zaskrbljajo tudi zakonski predlogi nekaterih desnosredinskih deželnih svetnikov, ki ne gredo v smer konstruktivnega sožitja. Omenjena dejstva pa ponovno kažejo na zaviranje uresničevanja duha in zakonov v korist slovenske manjšine. Člani IO SKGZ so opozorili, da se mora glede teh in drugih vprašanj čimprej aktivirati Paritetni odbor, ki ima nalogo, da opozarja pristojne institucije na zaplete pri izvajanju zaščitnega zakona in tudi na druge pereče probleme. Sama SKGZ pa bo v sodelovanju s SSO naredila vse možne korake, da bi preprečila poskuse brisanja slovenske prisotnosti v videmski pokrajini. V nadaljnjem delu seje so Pavšič in člani Izvršnega odbora naglasili, da se bliža čas pokrajinskih in deželnega kongresa SKGZ. Organizacija bo morala v tem smislu usmeriti del svojih moči v reševanje notranjih potreb in problemov. Kongresi bodo sicer naslednjo pomlad, vendar je že danes znano, da bo prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb in to tudi v samem deželnem vodstvu. SKGZ bo morala v predkongresnem času pospešiti stike s teritorijem in povečati svojo prisotnost na Tržaškem in v samem mestu s srečanji in ciljnimi pobudami. Vodstvo SKGZ bo zato izvedlo niz srečanj s članicami, s političnimi strankami v naši deželi in v Sloveniji ter z drugimi sogovorniki. V sklopu teh razgovorov bo SKGZ natančneje prikazala svoj predlog o povezovalnem manjšinskem telesu z delovnim naslovom "Zveza Slovencev". Organizacijo čakajo tudi reševanja nekaterih sprotnih vprašanj. Tako se bosta predsednika SKGZ in SSO soočila s kadrovskimi vprašanji v SSG, ki so nastala po odstopu predsednika Borisa Kureta, ki mu bo potrebno v najkrajšem času najti namestnika. V teku je razprava o šolski problematiki, saj bi napovedana šolska reforma izrazito prizadela slovenske šole, njihovo kadrovsko sestavo in kakovostni potencial. Pod vprašaj pa bi postavila temelje dvojezične šole v Špetru. V tem smislu je potrebno najti racionalne in skupne predloge, ki bodo imeli tudi možnost, da "prodrejo". Predsednik Pavšič je v tem smislu omenil prizadevanja senatorke Tamare Blažina. Končno so se člani IO SKGZ strinjali s predlogom, da bi v bodoče združili praznovanje dneva slovenske kulture v eno samo prireditev, ki bi bila izmenično v treh pokrajinah. Naslednji februar bi Prešernovo proslavo pripravili v Čedadu.

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak