EZTS bližnjica do evropskih skladov in priložnost za gospodarski razvoj

PRIMORSKI DNEVNIK, 24. februarja 2010

O bivših čezmejnih projektih, o katerih so občine že razmišljale v prejšnjih letih, in novih področjih sodelovanja, ki so prioritetnega pomena za razvoj gospodarstva in izboljšanje življenja na meji, se bodo že v prihodnjih tednih začeli pogovarjati upravitelji in tehniki občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, ki nameravajo čim prej začeti z načrtovanjem vsebin novonastalega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. O priložnostih, ki jih novo sredstvo čezmejne kooperacije ponuja, je tekla beseda na včerajšnjem srečanju na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano, ki ga je priredila SKGZ pod pokroviteljstvom goriške in novogoriške občine. Pogovor z županoma Gorice in Nove Gorice Ettorejem Romolijem in Mirkom Brulcem sta vodila urednika dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in Primorskega dnevnika Dušan Udovič, ki sta o perspektivah razvoja čezmejnega območja s prvima občanoma že razpravljala pred enim letom na podobnem srečanju. Večer je uvedel direktor goriškega pola Tržaške univerze Piergiorgio Gabassi, v imenu SKGZ-ja pa je pozdravil pokrajinski predsednik Livio Semolič. Tehnične in pravne značilnosti tega instrumenta sta občinstvu predstavila goriški občinski odbornik Guido Germano Pettarin in predsednik svetniške komisije za mednarodne odnose pri mestni občini Nova Gorica Stojan Ščuka. Le-ta sta opisala dosedanje korake za ustanovitev neprofitnega združenja javnega prava, ki bo imelo sedež v Trgovskem domu, ter postopek, ki bo pripeljal do njegove operativnosti. Po podpisu konvencije, do katerega je prišlo prejšnji teden, sta zdaj na potezi vladi v Rimu in Ljubljani, ki bosta imeli 90 dni, da se izrečeta. Če ne bo zapletov, bodo junija občine dobile vladni odločbi, na podlagi katerih bodo vprašale vpis v register EZTS-je pri EU. V pričakovanju nanj bodo oblikovali organe EZTS-ja – med njimi je najpomembnejša 14-članska skupščina -, ki bodo operativni še pred prvim oktobrom letos, ko se bodo začela dela evropskega programskega omizja za obdobje 2014-2020. Župana sta v odgovorih na Possamaieva in Udovičeva vprašanja povedala, da je uresničitev EZTS-ja šele prvi korak, saj bo treba sedaj začeti razmišljati o stvarnih projektih na področju okolja, prometa, infrastruktur, gospodarstva, sociale, itd. (Romoli je sicer izključil področje zdravstva), oba pa sta izpostavila, da se upravam mudi. »EZTS ne bo delal čudežev, odpira pa nove priložnosti našemu teritoriju, ki je z ekonomskega in družbenega vidika enotno. Gorica bo v perspektivi krepitve in sinergij tržiškega pristanišča postala njegovo zaledje, z njo pa tudi Nova Gorica in Šempeter, zato je na primer nujno, da delamo na povezavi dveh tovornih postajališč. Če se bo to uresničilo, bo seveda vplivalo tudi na traso petega koridorja,« je povedal Romoli in dodal, da je pomen nadobčinskega in meddržavnega instrumenta, kot je EZTS, tudi v možnosti po neposrednem dogovarjanju z EU, vladama in subjekti, ki lahko prispevajo k razvoju teritorija. »Na mednarodnem forumu International desk, ki bo marca v konferenčnem centru, se bomo že predstavljali kot enoten teritorij, ki vključuje Gorico, Novo Gorico in Šempeter,« je pristavil Romoli. »EU podpira čezmejno sodelovanje, da bi blažila zgodovinsko pogojene napetosti. EZTS prispeva k temu, da se politiki ne ukvarjamo z zgodovino, pač pa s planiranjem življenja v prihodnosti. EZTS bo prinesel seveda tudi obremenitev, saj bo pri iskanju skupnega interesa potrebno večje dogovarjanje,« je povedal Brulc, po katerem bo naloga EZTS-ja reševanje stvarnih vprašanj, kot so sodelovanje na področju univerz, ekološki vozli, skupno trženje turistične ponudbe in urbanistična integracija (pri tem je navedel primera gradnje zahodne obvoznice v Novi Gorici ter podvoza pod železniško progo med Erjavčevo in Škabrijelovo ulico). Posegla je tudi načelnica oddelka za gospodarstvo na novogoriški mestni občini Tatjana Gregorčič, ki je predlagala, da bi EZTS uporabili predvsem za razvoj novih tehnologij, znanja, povezovanja med univerzami in gospodarstva, predstavnik goriške Trgovinske zbornice Gianfranco Cappellari pa je izpostavil vlogo razvoja logistike. Ob koncu sta odgovorna urednika voščila županoma plodno delo, Livio Semolič pa jima je podaril publikacijo italijanskega dnevnika Il Sole 24 Ore »Centri culturali«. V njej je opisanih dvajset kulturnih centrov, ki delujejo v raznih državah sveta in so z arhitekturnega vidika najbolj zanimivi, med njimi pa je po zaslugi arhitekta Dimitrija Waltritscha tudi goriški KB Center. »To je dokaz, da je lahko slovenska narodna skupnost dodana vrednost pri gradnji mednarodne vloge Gorice,« je zaključil Semolič. (Ale)

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak