Dopis predsednici FJK Debori Serracchiani

Dopis predsednici FJK Debori Serracchiani

Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je glede omembe slovenske prisotnosti na Koroškem v novem deželnem statutu naslovil na predsednico FJK Deboro Serracchiani sledeči dopis:

»Spoštovana predsednica, v času, ki postavlja evropsko povezovanje pred težko preizkušnjo in ko se vse bolj uveljavljajo populistični egoizmi, nasprotovanje drugačnega in težnje k zapiranju vase v lažnem prepričanju, da tako razmišljanje vodi k rešitvi velikih družbenih problematik, moramo vsi storiti največ, da se postavimo po robu tem trendom. Ni več časa za mirno in neaktivno gledanje na razvoj dogodkov, ker drugače bomo vsi malo krivi za nastalo stanje. Naši kraji so bili v polpretekli zgodovini postavljeni pred težko preizkušnjo in vsaka naša skupnost in celo posamezna družina je utrpela veliko gorja. To velja tudi za naše skupnosti, ki živijo v prostoru med Alpami in Jadranom. Čas je vsekakor zacelil rane, ni pa zbrisal spomina na prestala gorja, ki se sicer drugače vendarle napovedujejo v tem čudnem svetu, kjer so določene vrednote povsem prezrte. Skupna Evropa nam je zagotovila mir, ki traja že dobrih 70 let in tega ne smemo nikoli pozabiti. Tega ne smejo pozabiti predvsem tisti, ki se tako ali drugače trudijo jo rušiti. Zaradi povedanega se obračam do Vas s prošnjo, da v svojstvu predsednice Dežele Furlanije Julijske krajine, storite vse, kar je v Vaših močeh, da nagovorite odgovorne dejavnike v prijateljski Koroški, da v snujoči deželni statut vnesejo tudi misel o prisotnosti tamkajšnje slovenske narodne skupnosti. Kot ste verjetno seznanjeni, del koroške politike temu nasprotuje in prevzema do naših rojakov dokaj zaprto in nerazumljivo stališče. Kako je mogoče, da v osnovnem deželnem dokumentu naj ne bi bila omenjena zgodovinska prisotnost Slovencev, ki so priznani tudi z avstrijsko državno pogodbo? Del koroške politike, ki se prepoznava v sodobni in zmerni evropski ljudski strani, postavlja na Koroškem etnični zid in na najvišji deželni institucionalni ravni v bistvu briše slovensko prisotnost. Drugače ne morem razumeti nasprotovanje omembi slovenske narodne skupnosti v nastajajoči deželni ustavni listini. Tako stališče trči v najbolj osnovne človekove svoboščine in ustvarja napeto klimo predvsem na bilateralni, slovensko-avstrijski, ravni in v celotnem alpejadranskem prostoru. Slovenci v deželi Furlaniji Julijski krajini smo blizu in podpiramo prizadevanja rojakov na Koroškem in bomo storili vse, da bi se nepričakovani zaplet tudi primerno in pozitivno razrešil. Prepričan sem, da boste primerno nastopili, da bomo lahko v prostoru, ki je značilen zaradi večjezičnega in večkulturnega bogastva, skupaj razmišljali o naši bodočnosti in ustvarjali pogoje za celovito rast območja, ki ima pred seboj veliko perspektivnega naboja.«

Trst, 20. februarja 2017

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak