Deželno vodstvo SKGZ v goriškem Dijaškem domu

Deželno vodstvo SKGZ v goriškem Dijaškem domu

Organizirana pošolska dejavnost postaja vse bolj pereč problem za današnjo družbo, tudi slovensko. Dejstvo, da sta običajno oba starša zaposlena in da stari starši so vse manj na razpolago zaradi podaljšanja njihove delovne dobe, zahteva, da se za otroke in mladostnike najde primerna pošolska ureditev. In take potrebe bo vse več. Ena od poglavitnih servisnih struktur na Goriškem je Dijaški dom Simona Gregorčiča, ki pa je zaradi omejenih finančnih sredstev tudi v tem šolskem letu sprejel manj otrok, kot je bilo povpraševanja.

O teh problematikah se je seznanilo deželno vodstvo SKGZ, ki se je pod predsedstvom Rudija Pavšiča srečalo s predsednikom in ravnateljico dijaškega doma Dušanom Košuto in Kristino Knez. Goriško vzgojno ustanovo obiskuje 108 otrok. Zanje skrbi 7 vzgojiteljev, od katerih so le trije stalno zaposleni, kar pa je prav tako posledica nižanja javnih prispevkov, predvsem tistih iz Slovenije. Tako Košuta kot Knezova sta bila mnenja, da bi kazalo premisliti vlogo mladinskih ustanov, ki morajo postati vse bolj prioritetne tudi ob dejstvu, da so v veliko pomoč v razvoju narodnostne identitete mladih. V tem smislu je vodstvo dijaškega doma pred leti ustanovilo mladinski center z namenom, da spodbuja kulturne in druge kreativne dejavnosti, obenem pa utrjuje sodelovanje med mladimi obeh Goric.

Dotacije iz javnih virov so se v zadnjih petih letih znižale za več kot 40 tisoč evrov, kar onemogoča razvojne načrte ustanove. Dijaški dom na Svetogorski cesti si polovico potrebnih sredstev zagotavlja z lastno dejavnostjo, v prvi vrsti s prispevki staršev, ki očitno cenijo njegovo delovanje. Brez teh prispevkov pa bi ustanova morala sprejeti bistveno manjše število otrok in omejiti raznolike pošolske dejavnosti, ki jih nudi poleg pomoči pri študiju. Med te dejavnosti sodijo tudi poletna središča in kolonije, kar pomeni, da je dom odprt enajst mesecev v letu od prvih popoldanskih do večernih ur.

Predsednik Rudi Pavšič in člani izvršnega odbora SKGZ pričakujejo, da bodo novi kriteriji ocenjevanja dela primarnih ustanov, ki bodo stopili v veljavo s prihodnjim letom, ovrednotili to ustanovo in ji omogočili nadaljnje razvojne načrte. Potrebna je tudi večja koordinacija med vsemi ustanovami, ki se na Goriškem ukvarjajo s pošolsko dejavnostjo, in drugimi organizacijami, ki mladim ponujajo tako športne kot kulturne vsebine.

Deželno vodstvo krovne organizacije izraža zadovoljstvo, da Slovenci v Reziji razpolagajo s primernimi muzejskimi in kulturnimi prostori na Solbici, ki bodo nudili tamkajšnjim organizacijam več priložnosti za kulturno in jezikovno uveljavitev. Predsednik SKGZ se je ob tej priložnosti zahvalil Luigii Negro, ki nosi največ zaslug, da imajo v Reziji nove prostore.

 

Trst, 25. oktobra 2017

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak