17. vseslovensko srečanje v slovenskem parlamentu: v ospredju vprašanje mladih, ki odhajajo v tujino

17. vseslovensko srečanje v slovenskem parlamentu: v ospredju vprašanje mladih, ki odhajajo v tujino

O Slovencih v Italiji razmišljala Poljanka Dolhar – Minister Žmavc za »odpiranje prostora«

 

 

LJUBLJANA – Slovenci iz zamejstva in sveta so včeraj v Ljubljani »zasedli« slovenski parlament in se predstavili (maloštevilnim) poslancem. Na 17. vseslovenskem srečanju z naslovom »Slovenec sem« so med drugim izpostavili položaj mladih, ki odhajajo v tujino, in pomen njihovega sodelovanja pri aktivnostih Slovencev v tujini. Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je poudaril pomen domovine, ki jo »prepogosto razumemo kot samoumevno ter jo posledično, žal, morda tudi manj cenimo«. Osrednja tema srečanja so besede pesmi Jakoba Gomilšaka Brez penosa nad pripadnostjo slovenskemu narodu, slovenskega jezika in kulture ne bi bilo mogoče. »Domoljubje je namreč vrednota, ki je v preteklosti omogočila narodovo preživetje, zato ga moramo ohranjati in razvijati,« je povedal Brglez. Izpostavil pa je tudi vprašsanje izseljevanja v zadnjih letih. »Še posebej opazno predstavniki mlajše, dobro izobražene populacije, ki zaradi pogubnih učinkov gospodarske in finančne krize, s tem pa tudi izgube delovnih mest in varčevanja na vseh ravneh, niso uspeli najti ustrezne zaposlitve,« je povedal.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je dodal, da se moramo »zavedati, da je zgolj društvena dejavnost preživela oblika dela«. Meni, da je treba mlade vzpodbuditi k sodelovanju in vključevanju v aktivnosti pri sodelovanju z matično domovino. »To pomeni, da odpiramo prostor in teme kroženju in ne begu možganov,« je pojasnil.

Izpostavil je, da je manjšinska politika pomembna vez, ki lahko prispeva k multikulturnosti in krepitvi identitete posameznega naroda. »Slovenija je lahko z našo politiko dela na področju manjšin mnogo večja, kot je,« je poudaril.

Tudi predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hrsak je poudaril izseljevanje mladih. »Veliko mladih pripadnikov slovenske skupnosti zunaj meja Republike Slovenije zaradi namerne ali spontane asimilacije izgublja stik s slovenstvom,« je povedal. Meni, da bi si morali v domovini prizadevati za spreme dodatnih ukrepov za ohranitev slovenske kulture med mladimi v tujini. Za ohranjanje slovenske biti je nujen odnos sodelovanja med Slovenci v matični domovini in zunaj njenih meja. »Skupaj moramo krepiti samozavest, ki je pogosto na preizkušnji,« je dodal in izpostavil sramežljivo izobešanje zastave ob državnih praznikih.

»Kako veliki ali majhni smo, je odvisno od tega, ali smo lahko komu vzor,« je po­jasnil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič.

Naštel je, da smo veliki po uspehih v športu, kulturi, naravnem okolju, članstvu v mednarodnih organizacijah in znanosti in inovacijah. »Veliko znanstvenikov odhaja v tujino, vendar ostajajo Slovenci,« je opozoril Pleskovič.

Med uvodnimi govorniki je bila tudi predsednica Slovenskega kluba Trst in novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar, ki je predstavila življenje Slovencev v Italiji, zlasti njihov odnos do italijanskih someščanov.

»Možnost sočasnega črpanja iz obeh svetov je bogastvo, ki se ga ne zavedamo dovolj in ga ne znamo dovolj dobro unovčiti,« je dodala. Pri tem je izpostavila tudi to: »Včasih se mi zdi, da smo vsi okuženi z manjšinskim sindromom: nihče se ne zmeni za nas, nihče nas ne mara, celo Ljubljana nas je odpisala, menijo nekateri. Kar delno drži: ob prebiranju dveh tržaških dnevnikov, italijanskega Piccola in slovenskega Pri­morskega dnevnika, dobim večkrat vtis, da ne izhajata v istem mestu… in da Slovenci in Italijani še vedno živimo vsak na svojem bregu. Dogodki, ki so za našo skupnost pomembni, največkrat ne najdejo prostora v italijanskih medijih, žal pa niti v osrednje-slovenskih. Zanje smo manjšinci zanimivi predvsem takrat, ko imamo problem. Pa naj bomo to Slovenci v Italiji, Avstriji, Porabju, ali Italijani v Sloveniji. In če nismo zanimivi za medije, nismo zanimivi niti za njihove bralce in gledalce, ki imajo v najboljšem primeru o nas percepcijo, da smo … problem.«O temi identitete je spregovoril tudi koroški Slovenec Janko Malie, sicer vodja Slovenske prosvetne zveze in predsednik kulturno-informacijskega centra »Haček« v Celovcu. Vprašal se je, kaj povezuje v različnih državah živeče Slovence. V razpravo, ki se je nadaljevala tudi v popoldanskih urah, so med drugimi posegli tudi predsednika krovnih organizacij SKGZ Rudi Pavšič in Walter Bandelj (SSO) ter prof. Samo Pahor. (sta, ur)

 

Primorski dnevnik, 7. 7. 2017

Povezane objave

Goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika SKGZ in SSO
Slovenščina tudi v središču Trsta?
30 let samostojnosti - Ljudmila Novak